Armature, pipe ali kakorkoli jih že imenujemo, brez njih ne gre. Mi jih bomo imenovali armature. Ali še ožje, kopalniške armature. Vsi jih uporabljate že od malih nog in večinoma jih niti ne opazite. Dokler ne začne kapljati ali kupujete nove za svojo kopalnico.

Kopalniške armature so v osnovi iz medenine ali bolj redko inoxa (po domače rostfrej). Najbolj pogosto so kromirane. Barve in razne imitacije pozlate in alu videz, so bolj redki. Te so tudi bolj zahtevne za vzdrževanje. Vsi boljši proizvajalci imajo kvalitetno kromirane armature in ni bojazni za kakšno luščenje. Težave so ponavadi le pri plastičnih delih s krom nanosom.

Začnimo z umivalniško armaturo.

Klasična armatura za umivalnik je montirana na sam umivalnik in povezana s kotnimi ventili na toplo in mrzlo vodo. Cevi za priklop so danes že večinoma gibljive pletenice. Praktične so enoročne, dvoročne se vgrajujejo le še zaradi estetskih razlogov.

Navadnih dvoročnih armatur z gumi tesnenjem skoraj ni več. Vse enoročne armature imajo tako imenovano kartušo, kjer se vrši mešanje in doziranje vode. Pri nakupu se vedno pozanimajte ali so te kartuše dobavljive, tudi čez 10 ali 20 let. Še posebno to velja za armature višjega cenovnega razreda.

Nekateri proizvajalci v kartušo vgradijo dodatne funkcije kot je naprimer dvostopenjsko odpiranje ali omejitev vroče vode (Hansa).

Kotni ventili naj bodo kroglični s filtrom. Dlje trajajo in prestrežejo morebitne drobce, ki bi lahko poškodovali kartušo.

Armatura za bide je ponavadi enaka umivalniški, z razliko gibljivega perlatorja (aerator).

Nekateri proizvajalci posvečajo še posebno pozornost perlatorju. Ta namreč v veliki meri določa kako voda teče iz armature. Prelator je potrebno redno čistiti. Če se na njem nabere vodni kamen, ga potopite čez noč v kis in splaknite.

Za sodobne umivalnike si lahko omislimo podometno stensko armaturo. Če pa smo malce nostalgični so tu še vedno dvoročne armature za umivalnik s tremi luknjami.

Lahko si privoščite elektronsko armaturo, kjer odpiranje vode krmili senzor. Ta tip se uporablja predvsem v javnih prostorih.

Tu so še časovne pipe oz. na pritisk, vendar bolj uporabne za javne prostore.

Armature za kopalno kad in tuš.

Tu veljajo podobne smernice kot pri umivalniških armaturah. Enoročne, kromirane, nadometne ali podometne. Priklop je brez veznih cevi direktno na steno oziroma baterijske priključke. Razmak priključkov za klasično postavitev je 15cm. Vse armature imajo priložene ekscentrične priključke, kjer se polovijo napake v razmaku in višini. Ekscentri so pokriti z okrasno rozeto.

Zelo praktične so termostatske armature, predvsem za tuš. Termostat sam uravnava želeno temperaturo in kompenzira morebitne spremembe v omrežju. Vsi vemo kaj se zgodi, če nekdo potegne vodo, medtem ko se mi tuširamo. Pomembna pri teh armaturah je hitrost termostatskega elementa. Če je reakcijski čas velik nam namreč taka armatura ne pomeni kaj dosti.

Prhe ali ročke za prhanje so danes že prava znanost. Masažna prha je že nekaj vsakdanjega. Zadnje čase je zelo moderen tropski dež in spiralna masaža. Tropski dež je prha s posebnim sistemom mešanja zraka in vode, praviloma večjih premerov. Spiralna masaža pa je vrtinčenje vodnega curka. Tu so še pulzne masaže in razne variacije naštetega. Tudi osvetljene prhe niso več redkost.

Nekaj pozornosti lahko posvetite tudi gibljivim cevem za prhe. Te so lahko kovinske (spiralno pletene) ali gumirane. Kovinske lepo "padajo" in niso tako nerodne pri zvijanju. So pa zato bolj nevarne ob drgnenju ob kopalno kad, saj jo s tem prej ko slej poškodujejo. Priporočamo gumirane cevi z nastavkom za neskončno vrtenje. Tudi nekatere prhe imajo mehanizem proti zavijanju cevi.

Za armature, ki se redko uporabljajo (vikendi...), so priporočljivi nastavki proti legioneli. S temi nastavki voda odteče in se ne zadržuje v cevi.

Še nekaj nasvetov za vzdrževanje armatur.
Nikoli ne uporabljajte abrazivnih sredstev. Izogibajte se močnim (jedkim) sredstvom za odstranjevanje vodnega kamna. Ta namreč lahko trajno poškodujejo krom. Uporabljajte le mehke krpe in gobice. Uporabljajte blaga čistila. Najboljši je vinski kis in mehka krpa. Redno čistite perlatorje. Upoštevajte navodila proizvajalca za vzdrževanje.

Tokrat le kratek pregled in nekaj bistvenih nasvetov za kopalniške armature. V enem od prihodnjih objav se bomo spustili v podrobnosti podometnih armatur in specialnih napeljav.