Smo meseca decembra. Zunaj je -15°C in se stiskamo v prijetno topli postelji. Radiatorje imamo prižgane do konca, da nam je toplo. Sanjamo o poletju, soncu in morju. Sončni žarki nas nežno božajo, mi pa se jim prepuščamo. Kar na enkrat nekaj slišimo. Nekaj piska, vedno bolj tuli. Čakaj malo! To je podobno moji budilki doma. Pa saj to je moja budilka … Oooo, sem že pokonci. Prijeten sonček in morje so bile samo sanje. Ampak nič zato! V spalnici imamo položen parket in se po njem lahko sprehajam kar bos, kot avgusta na morju.