Opažam večno dilemo, viseča školjka da ali ne? Podometni kotliček ali klasika. Da ne govorimo o vprašanjih ki se porajajo ob montaži in izbiri ustreznega podometnega kotlička. Pa lepo po vrsti.
Kaj je na voljo?
Podometni kotliček je lahko v kombinaciji z visečo školjko, talno školjko do stene in s klasično wc školjko. Zadnji primer je redko v praksi izveden.

Viseča ali konzolna wc školjka je najpogosteje montirana na konstrukcijo podometnega kotlička. Zadnja leta najbolj pogosta izbira. Estetsko zelo privlačna rešitev. Ni nobenih vidnih cevi in priključkov. Čiščenje okoli školjke je enostavno. Splakovanje je zaradi podometnega sistema tišje.

Oblik in modelov je na izbiro dovolj za vsak okus. Sistemi splakovanja v visečih školjkah so enaki kot pri klasičnih, pač odvisno od modela in proizvajalca.

Obstajajo tudi različni sistemi pritrditve.

Wc školjka do stene se uporablja v kombinaciji s podometnim kotličkom ali izplakovalnim ventilom. Zelo dobrodošla rešitev kadar imamo težave s prostorom. V bistvu se razlikuje od viseče le v načinu montaže (vijačenje v tla). Tudi tu je čiščenje okoli školjke enostavno.

Uporabna rešitev za oslabljene pregradne stene.
Pritrditev je pri večini modelov bočna v tla. Podometni kotlički so v osnovi enaki kot za visečo školjko z nekaj razlikami v spodnjem delu.
Odtok lahko speljemo v tla ali v zid.

Tu naj omenim še monoblok sistem, kjer je kotliček del školjke. Zelo podobno klasičnemu sistemu z nadometnim kotličkom. Prednost je predvsem v oblikovni usklajenosti kotlička s školjko.

Je pa žal najbolj problematična za montažo in vzdrževanje. Če je odtok talni mora biti točno pozicioniran. Šele novejši modeli so oblikovani kot školjke do stene in večina priloženih mehanizmov je potrebno kmalu servisirati.

Ta način vam odsvetujem. 

Podometni wc kotlički in izplakovalni sistemi? Brez tega seveda ne gre. Okoli tega je seveda največ debat in dilem. Kaj pa če se kaj pokvari? A bomo "štemal"? Me bo tole zdržalo?
Brez strahu. Če upoštevate vsa navodila pri montaži, ste lahko brez skrbi. Konzole lahko v večini primerov zdržijo 400 kg. V primeru okvare lahko ves mehanizem dosežete preko odprtine za prožilno tipko in ga normalno servisirate kot vsak kotliček. Bolj pomembno je izbrati proizvajalca, ki zagotavlja rezervne dele še dolga leta.

V osnovi lahko delimo podometne kotličke na način vgradnje in za kateri od prej omenjenih modelov školjk so namenjeni.
Način vgradnje je lahko "suhomontažni" ali "mokri".

Suhomontažni element se lahko uporablja za vse načine vgradnje. Lahko ga vgradite v knauf steno, siporex ali navadno zidano. Lahko je vgrajen v zid ali dograjen na zid. Način vgradnje izberemo glede na tehnične in prostorske možnosti.

Prepoznate ga po močnejšem okvirju, ponavadi iz jeklenih cevi. Možne so razne izvedenke za nižjo podokensko, kotno ali samostojno montažo.

Proizvajalcev je več in tudi različnih kakovostnih in cenovnih razredov. Suhomontažni element je sicer dražji, vendar pri monterjih bolj priljubljen, zaradi lažje in hitrejše montaže. Največkrat se ga zapre s knaufom.

Element za vzidavo (ali mokro vgradnjo), pri nas splošno poznan kot kombifix, se obvezno vziduje oziroma obziduje. Tudi ta element lahko vgradite v zid ali dogradite na obstoječo steno. Od suhomontažnega elementa se razlikuje le po nosilnem okvirju, ki je tu pločevinast, saj vse obremenitve nosi zid.

Pri vgradnji teh elementov se pojavlja največ napak. Nekateri monterji ga vgrajujejo s pomočjo purpena in potem zapirajo s knaufom, kar pozneje povzroča pokanje fug in ploščic ali celo cele stene. 

Ob upoštevanju navodil za vgradnjo in pravilni izbiri je podometni sistem vsekakor najboljša rešitev. V primeru da vam instalater odsvetuje tak način, zamenjajte mojstra in če vam znanec navrže "ah to je pa zanič", ga napotite na naš forum kjer bo lahko argumentiral svoje prepričanje.

Tokrat splošen pregled in osnove, naslednjič podrobnosti in kaveljci za vgradnjo podometnih kotličkov.